4. Dan - Divja ježa in nasmejani Štefan

Jutro smo začeli z uspešnim prebujanjem. Skoraj bi se nekje zalomilo, a smo situacijo rešili gladko, brez Aljinih nagrad. Pojedli smo zadnje ostanke kruha in se z na pol praznimi želodci na dolgo pot odpeljali s ponovno preimenovanim šoferjem Štefanom. Njegova umirjena vožnja je večino potnikov popeljala v trd in globok spanec, ki nas je zibal skoraj celotno pot.

Po dveh urah vožnje smo prispeli v Enniskillen Campus - Equine Center. Tam nas je pričakala gospa, ki smo jo presenetljivo dobro razumeli (tudi Neja). Kasneje smo izvedeli, da ni od tod. Pojedli smo tradicionalno malico in izrekli nekaj prijetnih besed o študiju na Slovaškem (da, vemo). V prostorih kolidža smo prvič doživeli vročinski val (15 °C za 15 min). Nadaljevali smo z ogledom konjskih poslopij, med katerimi je potekala pot iz tartana (zelo dobra in zelo draga).

Po ogledu smo se vsak posebej preizkusili v jahanju na simulatorjih. Imeli so enega s štirimi različnimi hodi in dva galoperska s tremi različnimi hitrostmi galopiranja. Vsi smo se zelo dobro izkazali!

Nadaljevali smo s kosilom, po njem pa nas je vedno nasmejan Štefan odpeljal do konjskih pašnikov.

Ob robu pašnikov so imeli tudi dve galoperski stezi.

Srečanje smo končali s srečnim razhodom. Zaloge sirov so nam pošle, zato smo krepko razmislili in se odločili za obisk trgovine (ponovno). Na poti domov smo Štefana prisilili v dalj trajajočo vožnjo do Lajdla (Lidl po dolenjsko).

Ko smo prispeli domov, smo si pripravili večerjo in večer preživeli v medsebojnem druženju. Sedaj sledijo še dobre štiri ure praznjenja zalog hrane. "Lajdl si ju tumorov."