Zadnji dan v Campusu smo ponovno začeli s poznim vstajanjem. Po skromnem zajtrku smo spakirali vse, česar še nismo prejšnji večer, in počakali taksista, ki nas je odpeljal do hotela. Po nastanitvi v hotelu smo se odpravili v nakupovalni center v Antrimu. Tam smo se najedli v restavraciji in sklonjenih glav odpravili domov, saj je pričelo deževati. Zvečer smo se odpravili na zadnji obisk Antrima, kjer smo veselo preživeli večer.
V času prakse na Severnem Irskem smo predvsem spoznali povsem drug svet intenzivne živinoreje, saj je za njih 100 krav hobi (medtem ko je za nas to od 3 do 10 krav). Gostitelji so nam pokazali, kako je imeti "farmo," s tem pa tudi vse dolžnosti dela na veliki kmetiji. Precej pozornosti posvečajo tudi sonaravnemu kultiviranju in biodiverziteti.
Čeprav smo bivali dokaj skromno, smo uživali kot bogataši; tako smo spoznali, da za dobro voljo in vzdušje človek potrebuje le tople medčloveške odnose, kanček humorja in DADDY's katchup! 🤗Predvsem angel varuh nas je naučil: "Počasi in strpno, kajti nikoli ne veš, kdaj se ura obrne!'' 😜 (saj tako delajo Severni Irci!) Presenečeni smo bili nad gostoljubnostjo, voljo do pomoči potrebnim in splošno dobrovoljnostjo domačinov. Med ogledom Belfasta z avtobusom so nam najbolj v spominu ostale verske vojne med katoliki in protestanti, ki so bile po krvoločnosti podobne balkanskim državljanskim. Ne glede na vse doživete grozote so bili domačini z nami odprti, ljubeznivi in dobrosrčni. Vedno so zavzeto odgovarjali na vsa naša zvedava vprašanja, včasih postavljena v polomljeni angleščini.
Severna Irska je glede na razsežnost zelene obarvanosti dežele dokaj podobna Sloveniji, le višinska razlika je precej drugačna; a kakor pravi naša Neja: "Vsak malar ima svoj penzelj!" Mi imamo svojih 2864 m n. m. višine, S. Irci pa imajo svojih nekaj čez 400 m 😂. Izkušnja je bila nekaj povsem drugačnega in novega, saj smo bili vsi prvič na angleškem otoku. Skupaj smo preživeli lepih 14 dni, precej smo garali, predvsem pa smo se učili navad novih kultur.
Cenjeni bralci, hvala, da ste vztrajali z nami skozi prakso na S. Irskem, do prihodnjič hvala lepa in lep pozdrav!
V času prakse na Severnem Irskem smo predvsem spoznali povsem drug svet intenzivne živinoreje, saj je za njih 100 krav hobi (medtem ko je za nas to od 3 do 10 krav). Gostitelji so nam pokazali, kako je imeti "farmo," s tem pa tudi vse dolžnosti dela na veliki kmetiji. Precej pozornosti posvečajo tudi sonaravnemu kultiviranju in biodiverziteti.
Čeprav smo bivali dokaj skromno, smo uživali kot bogataši; tako smo spoznali, da za dobro voljo in vzdušje človek potrebuje le tople medčloveške odnose, kanček humorja in DADDY's katchup! 🤗Predvsem angel varuh nas je naučil: "Počasi in strpno, kajti nikoli ne veš, kdaj se ura obrne!'' 😜 (saj tako delajo Severni Irci!) Presenečeni smo bili nad gostoljubnostjo, voljo do pomoči potrebnim in splošno dobrovoljnostjo domačinov. Med ogledom Belfasta z avtobusom so nam najbolj v spominu ostale verske vojne med katoliki in protestanti, ki so bile po krvoločnosti podobne balkanskim državljanskim. Ne glede na vse doživete grozote so bili domačini z nami odprti, ljubeznivi in dobrosrčni. Vedno so zavzeto odgovarjali na vsa naša zvedava vprašanja, včasih postavljena v polomljeni angleščini.
Severna Irska je glede na razsežnost zelene obarvanosti dežele dokaj podobna Sloveniji, le višinska razlika je precej drugačna; a kakor pravi naša Neja: "Vsak malar ima svoj penzelj!" Mi imamo svojih 2864 m n. m. višine, S. Irci pa imajo svojih nekaj čez 400 m 😂. Izkušnja je bila nekaj povsem drugačnega in novega, saj smo bili vsi prvič na angleškem otoku. Skupaj smo preživeli lepih 14 dni, precej smo garali, predvsem pa smo se učili navad novih kultur.
Cenjeni bralci, hvala, da ste vztrajali z nami skozi prakso na S. Irskem, do prihodnjič hvala lepa in lep pozdrav!
Severni Irci 2018
Ni komentarjev:
Objavite komentar